Zakaj se cestni kolesarji podajajo v gore, se sprašujejo zgolj tisti, ki niso nikdar uzrli doline s piedestala gorskega prelaza. Max Leonard vendarle priznava: »Kakor koli obračamo, je kolesarjenje na gorske prelaze težko – tako težko, da se zdi običajnim ljudem absurdno. Po drugi strani je lahkotno vzpenjanje in prehitevanje tekmecev za marsikoga vrhunec kolesarskih doživetij.«

Prav gore so prizorišče, kjer nastajajo legende in velika imena kolesarske zgodovine. Kar nekaj knjig govori o tem, kje so gore, kako dolge, nizke ali visoke so. Šepet vrhov pa je prva knjiga, ki seresno loti vprašanja, zakaj so evropski gorski masivi Wembley ali Kolosej profesionalnega kolesarstva? Zakaj amaterski kolesarji romajo na te visoke odročne ceste in kaj na njih vidijo in doživijo?

Odgovori so po večletnem raziskovanju najvišjih evropskih cest naravnost osupljivi. »Brez česa nikakor ne morejo kolesarji, ki bi radi vozili v gorah? Brez gora, seveda. In koles. Toda pravo vprašanje so ceste. Zdi se, da so igrišča za cestne kolesarje, ki so jih zgradili samo zanje. Jasno, da jih v resnici niso, ampak kaj za vraga iščejo v teh negostoljubnih in samotnih koncih? Trakovi asfalta od nikoder vodijo nikamor in združujejo človekove največje gradbene dosežke z nepredstavljivimi geološkimi silami, ki so pred milijoni let ustvarile pokrajino, po kateri se zdaj vijejo. Toda če človek pomisli, da so ti nedostopni vrhovi stoletja oblikovali naravno – vendar v vojnah oblegano – pregrado med evropskimi narodi, ceste dobijo svoj smisel.«

Knjiga Šepet vrhov je zgodba o obsedenosti ali, bolje rečeno, o več obsedenostih: v njej avtor potuje ob boku nekaterih gorskih zasvojencev in najosupljivejših športnikov ter raziskovalcev; prečeše tudi ostali svet, pokuka v preteklost vse do najzgodnejših geoloških dob, si ogleda robove civilizacije in prelomnice znanstvenega napredka. »Moj cilj je bil sestaviti celovito sliko občutij, čustev, naravnih, telesnih in zgodovinskih stvari, ljudi in kultur, ki jih najdemo v gorah,« piše tudi avtor knjige o zadnjeuvrščenih kolesarjih na Dirki po Franciji – Rdeče laterne, ki je pri nas postala prava uspešnica.

Leonard pustolovščine, potopise in svet profesionalnega kolesarstva staplja v neverjetno zgodbo. Od vojnih bitk, zaradi katerih so ustvarili alpske ceste, do vrhuncev največjih kolesarskih dirk v zgodovini. Šepet vrhov je zgodba o kolesarskem pogumu, žrtvovanju, vojnah in ljubeznih, obsesiji in celo slonih na vrhu Alp.

Max Leonard vendarle priznava: »Kakor koli obračamo, je kolesarjenje na gorske prelaze težko – tako težko, da se zdi običajnim ljudem absurdno. Po drugi strani je lahkotno vzpenjanje in prehitevanje tekmecev za marsikoga vrhunec kolesarskih doživetij.«

Prav gore so prizorišče, kjer nastajajo legende in velika imena kolesarske zgodovine. Kar nekaj knjig govori o tem, kje so gore, kako dolge, nizke ali visoke so. Šepet vrhov pa je prva knjiga, ki seresno loti vprašanja, zakaj so evropski gorski masivi Wembley ali Kolosej profesionalnega kolesarstva? Zakaj amaterski kolesarji romajo na te visoke odročne ceste in kaj na njih vidijo in doživijo?

Odgovori so po večletnem raziskovanju najvišjih evropskih cest naravnost osupljivi. »Brez česa nikakor ne morejo kolesarji, ki bi radi vozili v gorah? Brez gora, seveda. In koles. Toda pravo vprašanje so ceste. Zdi se, da so igrišča za cestne kolesarje, ki so jih zgradili samo zanje. Jasno, da jih v resnici niso, ampak kaj za vraga iščejo v teh negostoljubnih in samotnih koncih? Trakovi asfalta od nikoder vodijo nikamor in združujejo človekove največje gradbene dosežke z nepredstavljivimi geološkimi silami, ki so pred milijoni let ustvarile pokrajino, po kateri se zdaj vijejo. Toda če človek pomisli, da so ti nedostopni vrhovi stoletja oblikovali naravno – vendar v vojnah oblegano – pregrado med evropskimi narodi, ceste dobijo svoj smisel.«

Knjiga Šepet vrhov je zgodba o obsedenosti ali, bolje rečeno, o več obsedenostih: v njej avtor potuje ob boku nekaterih gorskih zasvojencev in najosupljivejših športnikov ter raziskovalcev; prečeše tudi ostali svet, pokuka v preteklost vse do najzgodnejših geoloških dob, si ogleda robove civilizacije in prelomnice znanstvenega napredka. »Moj cilj je bil sestaviti celovito sliko občutij, čustev, naravnih, telesnih in zgodovinskih stvari, ljudi in kultur, ki jih najdemo v gorah,« piše tudi avtor knjige o zadnjeuvrščenih kolesarjih na Dirki po Franciji – Rdeče laterne, ki je pri nas postala prava uspešnica.

Leonard pustolovščine, potopise in svet profesionalnega kolesarstva staplja v neverjetno zgodbo. Od vojnih bitk, zaradi katerih so ustvarili alpske ceste, do vrhuncev največjih kolesarskih dirk v zgodovini. Šepet vrhov je zgodba o kolesarskem pogumu, žrtvovanju, vojnah in ljubeznih, obsesiji in celo slonih na vrhu Alp.