»Z mislimi se lahko voziš kot z mestnimi avtobusi. Če te ne peljejo v pravo smer, enostavno prestopiš. Odvržeš vse, kar ni tvoje, z izdihom odpustiš, česar ne potrebuješ več. Brez analize, brez oklevanja in za vse večne čase. Ko se tega zaveš, postane življenje neskončno zanimivo.«

• Kdo si?
• S kom živiš, kaj počneš, kako si?

Življenju je vseeno, kaj si izbral, kaj dela tvoja osebnost z imenom in priimkom, zaradi česa trpi, na kaj je ponosna, kakšno zgodovino ima in kakšna pričakovanja. Življenje od tebe zahteva le, da se zaveš, da si vse to sam izbral. Da to občutiš in si pripravljen nositi posledice. Kajti, šele ko se tega zaveš, se ti posveti tudi, da edino ti lahko kaj spremeniš.

Čutiš razliko? Zdaj nisi več žrtev. Ne glede na okoliščine, ki jih preživljaš, se vedno lahko vprašaš: »Mi to koristi?« In če ti ne, se lahko odločiš, da boš v prihodnje ravnal drugače, da si ne boš več ustvarjal novih problemov. Tukaj in zdaj natančno veš, kaj moraš za to storiti, in prav vse potrebno imaš v tem trenutku pri roki. Tako živi Zavest, medtem ko se ego valja v depresiji in druge krivi za lasten propad.

Če je ego zgubljen, kaj se to tebe tiče? To nisi ti. Tvoja čustva, misli, spomini in travme so samo tvoj privid. Samo film, ki ga predvaja tvoj um. Ti si tisti, ki gleda ta film, ki dopusti ta čustva in izbere te misli. Ko se tega zaveš, postane življenje neskončno zanimivo. Z mislimi se lahko voziš kot z mestnimi avtobusi. Če te ne peljejo v pravo smer, enostavno prestopiš. Odvržeš vse, kar ni tvoje, z izdihom odpustiš, česar ne potrebuješ več. Brez analize, brez oklevanja in za vse večne čase.

Nehaj si domišljati, da sta življenje in duhovnost nekaj blazno resnega. Vse je le igra, zato si ničesar ne ženi k srcu, nikomur ne zameri. Bodi neugnan in razposajen kot otrok. Prepusti se toku, dopusti življenju, da ti prinese rešitev. Na slepo srečo odpri to knjigo, in dobil boš odgovor na zastavljeno vprašanje, dobil boš praktične napotke za vsak dan posebej. Ko prebereš sporočilo, zapri oči, globoko vdihni in si glasno oddahni: »Haaaaaaa …« Kaj občutiš? Se ti že pričenja svitati, kaj bi bilo najbolje storiti? Na ta način se vsak dan pogovarjaj sam s sabo, in zvedel boš, kdo si, spoznal boš, kakšno vsemogočno bitje v resnici si.

»Ko smo v meditaciji, v stanju brez misli, se telo zdravi, saj ni misli, ki bi vplivale nanj. Ko ni misli, um ne obstaja, kajti um je splet misli. Ko gre um na dopust, ima zavest končno priložnost, da se izrazi skozi telo. Zavest pa prinaša le zdravje, ne more prinesti bolezni. Um je tisti, ki prinese bolezen.«

O AVTORJU: Ivan Bavčević je učitelj zavedanja in duhovnih ved, terapevt, predavatelj in pisec ter ustanovitelj in programski vodja Centra Zavesti in Šole zavedanja. Pouk poteka na Hrvaškem, v Španiji, Sloveniji in Srbiji. Ivan predava v maternem, hrvaškem jeziku, tekoče in brez pomoči prevajalca pa tudi v španskem in angleškem jeziku. Njegove govore, predavanja in delavnice je doma in po svetu obiskalo že nekaj deset tisoč ljudi, odkar se je konec leta 2011 popolnoma posvetil svojemu poslanstvu prebujanja človekove zavesti in širjenja nauka o prirojeni sposobnosti vsakega posameznika, da živi uspešno, srečno in zadovoljno, kot soustvarjalec svojega življenja v skladu z božansko zavestjo. Poleti leta 2010 se je Ivanu v zavest prelila metoda DOP – Dopusti, Odpusti, Prepusti – ki neverjetno učinkovito, globinsko in trajno odstranjuje čustvene in umske blokade, travme, bolečine in spomine, kar pripelje do preporoda človeškega bitja.