Vse več se govori o tako imenovanem dnevnem postu ali prekinitvenem postu, ki pa se že zelo približa načinu prehranjevanja, kot ga je naša zemeljska mati Narava namenila človeku. Človek v pradavnini ni jedel petkrat dnevno, ni imel ob sebi stalno polnega hladilnika. Če so kaj ulovili ali nabrali, so jedli, nato pa počakali na naslednji ulov, ki ni nujno, da se je zgodil prav vsak dan.

Danes znanost dokazuje, da je človek bolj prilagojen za občasno pomanjkanje kot za preobilno in stalno hranjenje. Dnevni post pomeni, da vsak dan uživamo hrano v »oknu« petih do osmih ur, potem pa šestnajst ali več ur ne uživamo ničesar več. Tako ima telo najboljše pogoje, da zaužito hrano dobro prebavi, vsrka hranila in izloči odpadne snovi.

Obenem pa dvanajst- do štirinajsturno postenje aktivira mehanizem avtofagije, ki omogoča intenzivno razgradnjo ali reciklažo odpadnih snovi, poškodovanih delov celic in odvečnih beljakovin ter ustvarjanje novih, zdravih celic iz teh materialov. Za odkritje tega mehanizma, v povezavi s postom, je japonski znanstvenik Yoshinori Ohsumi leta 2016 prejel Nobelovo nagrado za fiziologijo in medicino.

Takšen način prehranjevanja so imeli naši predniki za nekaj običajnega. Ni bilo debelih ljudi, niti neštetih civilizacijskih bolezni našega časa. Tisoči v Sloveniji so se rešili manjše ali večje zdravstvene ogroženosti, ko so občasno izvajali čiščenje organizma – z eno od oblik posta – in prešli na, v glavnem, polnovredno hrano rastlinskega izvora.

– Marjan Videnšek, strokovnjak za postenje