Butalci so zbirka humornih zgodb, ki so sprva izhajale revijalno, nato jih je Milčinski pripovedoval po ljubljanskem radiu, kot knjiga pa so izšli po njegovi smrti. Na gramofonskih ploščah jih je pripovedoval tudi njegov sin, Fran Milčinski – Ježek. Butalci živijo na vasi v kočah, nekateri tudi v graščinah. So kmetje, obdelujejo zemljo, redijo živali. Imajo župana in občinsko hišo, gasilce, cerkvico, ki je tudi gasilski dom, policaja in razbojnika, skratka imajo vse, kar ima skoraj vsak slovenski kraj. Le redkokdaj se pritožujejo ali čemu nasprotujejo. So zavistni in tekmovalni: če imajo njihovi sosedje nekaj, česar sami nimajo, jih hočejo preseči.

Najpomembnejšo vlogo v butalski družbi imajo možje, ki celo rojevajo. Hočejo biti samooskrbni in delovati v dobrobit vseh Butalcev. Radi in veliko pijejo vino. Zgodbe odlikuje množica prigod, iznajdljivosti in narobesveta, ki mu Butalci neomajno zaupajo – verjamejo, da je na primer sol res zrasla, da ima zaradi zaklanega ježa korist vsa vas, da se bo iz buče izvalila kobila itd. Delujejo po načinu Vsi smo Butale. Do tujcev so prijazni, le Turkov nočejo. V Butalcih se vzpostavlja nonsens ali narobesvet. Imajo svojo logiko, preneseni pomen razumejo dobesedno in vse naredijo tako, da so zmeraj zadovoljni. Imenitni so v svoji iznajdljivosti in v svojem razmišljanju.

»Butalci bi morali soditi v antologijo slovenske, pa tudi svetovne književnosti.« – (M. M. Blažić).

O AVTORJU: Pisatelj, dramatik in sodnik Fran Ksaver Milčinski se je rodil 3. decembra leta 1867 v Ložu na Notranjskem. Na isti dan se je mnogo prej rodil tudi pesnik France Prešeren. Oba poleg rojstva in imena družita še mesto in smer študija – študirala sta pravo na Dunaju. Milčinski je svoje poklicno delo posvetil mladinskemu prestopništvu. Ukvarjal se je tudi z gledališčem in predvsem s pisateljevanjem. Sprva je svoje literarne prispevke tudi ilustriral. Pod psevdonimi Fridolin Žolna je ustvaril številna humoristična besedila in pravljice, pisal pa se je tudi dramska besedila. Deloval je v času slovenskega realizma in moderne, a je bil najprej in predvsem humorist. Bil je samosvoj in samostojen avtor, ki ni pisal za denar. Njegovo humorno pero priča o tem, da je vseskozi opazoval družbo in ljudi v njej. Družbi je s tem nastavljal ogledalo in zagotovo se v marsikateri zgodbi zrcali tudi podoba današnjega časa. Milčinski je umrl 24. oktobra 1932 v Ljubljani.