Slovenska planinska pot je najbolj priljubljena vezna pot v Sloveniji, pa tudi najstarejša v Evropi in na svetu. Nastala je na pobudo Ivana Šumljaka, idejnega in operativnega snovalca, ki jo je sprva imenoval magistrala, a je že ob odprtju leta 1953 dobila ime Slovenska planinska transverzala, ki se je nato leta 1991 preimenovala v Slovensko planinsko pot.

Kar nekaj vodnikov z opisi te poti je že izšlo, a v pričujoči obliki še ne. Opis poti je namreč razdeljen na odseke oziroma etape na način, ki je novost na našem tržišču. Pohodniki lahko sledijo etapi za etapo po celotni poti ali pa etape poljubno izbirajo, razdelijo ali spojijo glede na želje, čas in vremenske razmere. Celotna pot je smiselno razdeljena na tri dele, prav tako tudi vodnik, saj je tako bolj pregleden.

Mojca Stritar Kučuk nas v drugem delu vodi čez Julijske Alpe na Triglav, Razor, Prisojnik in z Vršiča na Jalovec. Nato skozi Trento obiščemo Dolino Triglavskih jezer, s Komne se povzpnemo še na Krn in se preko Bohinjsko-Tolminskega grebena spustimo na Petrovo Brdo, kjer Julijske Alpe zapustimo. Avtorica je priznani pisec gorniške literature, z bogatimi izkušnjami v gorah, ki ima za seboj že izjemno literarno in gorniško kilometrino.

Vodnik ima najprej uvodni del, kjer so zapisane nekatere splošne informacije o poti, etapah, izhodiščih, opremi in varnosti na poti, podani so tudi seznami priporočljivih zemljevidov in druga literatura, v kateri je SPP opisana. Sledijo opisi posameznih etap. Etape so prilagojene potrebam in željam uporabnikov. Kratkemu uvodnemu opisu sledita slika profila poti in zemljevid, ob strani so podatki o dolžini poti in višinah ter časi hoje. Ob robu so izpostavljeni tudi možni vzponi na vrhove, zanimivosti ob poti in sestopi v dolino oziroma do urbanega okolja.

Vodnik po Slovenski planinski poti je natančen in zanesljiv vir podatkov, potrebnih za gorniške podvige vseh, ki boste želeli v celoti spoznati to pot.

Planinski vodnik Slovenska planinska pot je sestavljen po enodnevnih etapah. Vsaki etapi so pripisane osnovne informacije o njeni dolžini, višinski razliki (ločeno za vzpon in spust), izhodišču, cilju in najvišji vmesni točki. Časovnica je sestavljena iz več smiselnih delov, glede na vmesne točke posamezne etape. Dopisani so možni vzponi na vrhove ob poti, ki pa ne sodijo v Slovensko planinsko pot ter možni sestopi v dolino. Razveseljiv je kratek seznam naravnih in kulturnih znamenitosti ob poti, za lažjo pripravo pa je vsaki etapi dodan profil poti ter jasno označena pot na izseku planinskega zemljevida. Navedeni so še osnovni in kontaktni podatki o planinskih kočah na poti.

Drugi vodnik vodi čez Julijske Alpe, pri čemer obiščemo nekatere slovenske najvišje vrhove:

• dolžina: 151,8 km
• višinska razlika: 11.200 m vzpona, 11.000 m spusta
• št. etap: 17
• št. kontrolnih točk: 23
• št. obiskanih vrhov: vsaj 10
• št. koč na poti: 20
• trajanje: 76 ur oz. 13–17 dni

O AVTORICI:

Mojca Stritar Kučuk (1979), po izobrazbi doktorica slovenščine, po poklicu jezikoslovka, publicistka, urednica in učiteljica slovenščine za tujce, po srcu pa ljubiteljica hribov, potovanj in jamarstva. O gorah je objavljala v različnih publikacijah in samostojnih izdajah, med drugim je bila gonilna sila pri delovnem zvezku za otroke Planinski zabavnik (2015). Najbolj jo navdihujejo dolgi trekingi, davno pozabljena brezpotja, turni smuki in pristopi na visoke vrhove, v zadnjem času pa se je zaradi družinskih okoliščin usmerila na pohodništvo.