V Benetkah je jasen pomladni dan in komisar Brunetti s pomočnikom Vianellom kar v službenem času rešuje zasebne zadeve, in sicer Vianellovega prijatelja Marca, ki so ga aretirali med okoljevarstvenimi protesti. Uspešno ga spravita izza zapah, a s tem izzoveta divji bes zapornikovega tasta, lastnika steklarskega obrata na Muranu. Starec kar piha od besa, njegova hči pa se podobno kot Brunetti zboji, da bo dejansko kaj storil njenemu možu.

Umazane skrivnosti steklarjev pa ne razkrije Marco, tudi truplo, ki ga najdejo pred razbeljenimi pečmi, v katerih je noč in dan 1400 stopinj Celzija, ni njegovo. Žrtev je pustila namige in sledi v Dantejevi knjigi in Brunetti mora v pekel, če hoče ugotoviti, kdo požiga deželo in kali vode beneške lagune. Nekdo je umrl – toda ali bodo lobiji in politika preprečili morilcu, da bi udaril še enkrat?

• “Pisateljičin duhoviti prikaz sodobnega beneškega življenja kot tudi Brunettijev zgledni zakon sta, tako kot vedno, enako zabavna kot ugotavljanje, kdo je kriv. Užitek od začetka do konca.” – Evening Standard
• “Pronicljiv in eleganten primer intrige in korupcije, napisan duhovito, doživeto in prepričljivo … kapo dol.” – Los Angeles Times.
• “Leonova je znova spisala roman, ki ti ne pusti dihati.” – Sunday Telegraph
  

  ---

RECENZIJA IZ STRANI PUBLISHERS WEEKLY:

“Komisar Guido Brunetti, ki smo ga nazadnje spremljali v romanu Neizvedljivo, preiskuje umor na Muranu, slavnem otoku steklarjev, v prepričljivi, že petnajsti kriminalki s ciničnim, a vendar vztrajnim beneškim policistom. So delavca, ki ga zoglenelega najdejo pred razbeljeno pečjo, umoril zaradi okoljskega aktivizma? Ali gre tu za družinski spor med lastnikom obrata in njegovim ‘zelenim’ zetom inženirjem? Donna Leon bralca kot vedno pouči o lepotah in korupciji italijanskega življenja (čutnost arhitekture in hrane, neučinkovitost in stagnacija tamkajšnje birokracije), obenem pa spelje še hitri tečaj pihanja stekla v 21. Stoletju.

Vsak lik, vsaka vrstica dialoga, vsak opis je pristen kamenček v mozaiku kriminalke, ki je obenem potopis, politični komentar in eksistencialni monolog. In srednjeletni, srečno poročeni Brunetti ostaja edinstven – slehernik, ki je obenem izjemen: »V zgodnjih letih njegovega službovanja … so se ljudje še prerekali, ali se sme med zaslišanjem zatekati k nasilju. Zdaj se prerekajo, koliko bolečine smejo zadati.”