Težko pričakovana knjiga Zelenjava od semena do pridelka zaokrožuje celotno zbirko knjig Štihanje? Ne, hvala in Kompost? Ja, prosim, ki vrtnarja v celoti opolnomoči za sonaravno vrtnarjenje brez prekopavanja tal. V knjigi je zbrano znanje o vzgoji 50 najpogostejših vrtnih rastlin, ki jih najdemo na slovenskih vrtovih. Postopki in izkušnje izhajajo iz večletnega vrtnarjenja na Vrtu Obilja, kjer vrtnariva avtorja Tjaša Štruc in Robert Špiler. Knjiga je namenjena vrtnarjem, ki vzgajajo zelenjavo na sonaraven način z namenom lastne samooskrbe.

Vrtnar ustvarja okolje za rast rastlin. Poustvariti želimo idealno okolje za njihovo življenje in optimizirati proces rasti. Mi ne rastemo namesto njih in ne uravnavamo vseh vitalnih življenjskih procesov. Po najboljših močeh jim le želimo ugoditi, da nas njihova rast nagradi s pridelki.

V knjigi Zelenjava od semena do pridelka so sistematično deljenje izkušnje, podkrepljene z biološkim poznavanjem rastlin. Zbranih je toliko informacij, kolikor jih je kot vrtnar sposoben udejanjiti v praksi – ne pa teoretično razumeti. Velika razlika je v tem, da imamo predvsem prakso, ne pa le golo znanje. Opisana vzgoja 50 rastlin je skladna s pripravo tal brez prekopavanja in z zastiranjem s kompostom ter ostalimi organskimi materiali.

Knjiga je namenjena novi generaciji vrtnarjev, ki zaupajo naravnim principom in si upajo vzgajati lastno hrano drugače – predvsem lažje in sistematično. Tehnično opisani postopki vzgoje 50 različnih vrst zelenjave vodijo vrtnarja do uspeha. V knjigi so zbrane zgolj avtorske fotografije in praktične izkušnje z Vrta Obilja. Vzgoja rastlin je skladna s pripravo tal brez prekopavanja in z zastiranjem s kompostom ter z ostalimi organskimi materiali.

Koncept vzgoje zelenjave na družinskem vrtu je drugačen kot na kmetiji, ki goji zelenjavo za prodajo ali pa novodobno podjetje, ki vzgaja specifične rastline za trženje v velikih trgovskih verigah.

Zato knjiga ni namenjena agronomom in profesionalnim kmetijam, ki se pri svojem delu (preveč) naslanjajo na doziranje gnojil ter tretiranje s pesticidi, herbicidi in fungicidi. Prav tako ni omenjenih veliko naravnih pripravkov za samo nego, ker (po najinem mnenju) zahtevajo preveč časa za premajhen doprinos. Le spomnimo se, da je čas (oz. naša pozornost) ključna za uspeh.

Dandanes se (pre)več govori o samooskrbi ter vzgoji lastne hrane, kot pa je vrtov, ki dejansko hranijo ljudi. Še ne toliko let stare fotografije in razglednice govorijo same zase, ko ob vsaki hiši in bloku opazimo zelenjavni vrt, na večji zaplati zemlje pa je rastel krompir, fižol, zelje, … Pri toliko vrtnarjih pa je zgolj en ključen faktor, ki jim je manjka pri njihovem zastavljenem vrtnem uspehu – premalo časa!

Med glavno vrtno sezono od februarja do novembra na vrtu preživiva skupaj 20 ur (vsak 10 ur) na teden, za kar imamo že zaposlitev za polovični delovni čas, pa pridelkov sploh še nismo pobrali. Pobiranje, kuhanje in konzerviranje zahteva še dodaten čas. Ne se ustrašit teh preračunanih ur, ampak neko merilo potrebujemo, koliko časa se neguje 500 m2 velik vrt, na katerem raste predvsem zelenjava.

Na Vrtu Obilja pridelava toliko zelenjave, da jo je dovolj za najino samooskrbo. Manjkajo tiste njivske rastline, ki so tudi sestavni del rastlinske prehrane človeka – predvsem suhe stročnice, žita in oljnice, ki jih na vrtovih redko vzgojimo v zadostnih količinah, da bi zadostili potrebe po različnih stročnicah, žitih in rastlinskem olju.