Roman, za katerega je avtorica črpala navdih pri ženski, ki je ustanovila knjigarno SHAKESPEARE AND COMPANY.

Ko mlada američanka Sylvia Beach leta 1919 v mirni pariški ulici odpre knjigarno Shakespeare and Company, se ji niti sanja ne, da bo z njo spremenila tok same literature.

Shakespeare and Company je več kot le knjigarna in izposojevalnica knjig: mnogi ugledni pisatelji izgubljene generacije, kot je bil Ernest Hemingway, so jo imeli za svoj drugi dom. V njej so se spletla nekatera najpomembnejša literarna prijateljstva dvajsetega stoletja, med katerimi
je bilo najpomembnejše prijateljstvo med irskim pisateljem Jamesom Joyceom in Sylvio. Ko Joyceov kontroverzni roman Ulikses prepovejo, Sylvia veliko tvega in ga izda pod okriljem Shakespeare and Company.

Toda uspeh in razvpitost izdaje najbolj zloglasne in vplivne knjige stoletja sta povezana z visokimi stroški. Prihodnost njene ljubljene knjigarne je ogrožena, ko uspeh Uliksesa pritegne druge založnike, ki poskušajo Joycea zvabiti v svoje kremplje. Njeni najbolj cenjeni odnosi so na preizkušnji, ko Pariz zajame gospodarska kriza in se številni prijatelji izseljenci vrnejo v Ameriko. Medtem ko se sooča z bolečimi osebnimi in finančnimi krizami, se mora Sylvia, ki si je za svoje poslanstvo zadala, da bo častila vpliv knjig, ki spreminjajo življenja, odločiti, kaj ji Shakespeare and Company resnično pomeni.

Pariška knjigarnarica je ganljivo ljubezensko pismo Parizu dvajsetih let prejšnjega stoletja, vpogled v Izgubljeno generacijo in oda ženskemu boju za svobodo. Vseobsegajoči odnos med knjigarnarico in umetniškim delom je v njem opisan tako prepričljivo, da nisem
mogla nehati obračati strani. Odlično branje. – Evie Dunmore, avtorica uspešnice Bringing Down the Duke

Prepričljiva zgodba o odraščanju in hkrati impresivno zgodovinsko delo. – Culturefly

Knjiga za ljubitelje knjigarn … ganljiv roman o tem, kako literatura spreminja življenja. – Belfast Telegraph

Maherjeva slikovito upodobi neuklonljivo Sylvio Beach, ki si je dolga leta prizadevala za izdajo romana Ulikses … V enem od ganljivih prizorov Sylvia izjavi, da cenzura ni sorazmerna z demokracijo ali umetnostjo, kar je še vedno aktualna pripomba. – The Washington Post