Corleone (2020) je tretja avtorjeva knjiga. Pripoveduje o težkem življenju Sicilijancev, prepletenem z lokalno mafijo, ki je obvladovala ne samo Sicilijo, ampak tudi širše okolje, navezuje se na film Boter ter prikazuje pogumne prebivalce in zgodovinske osebe. Osrednja tema so tudi vezi in pa zavezanost družini, ki ima tu največji pomen.

»Melius est nomen bonum, quam divitae multae – boljše dobro ime kot veliko bogastvo.«

Don Giovinco mi je velikokrat povedal, da imajo v Corleonu šest zgodovinsko pomembnih ljudi – tri s svetniškim sijem in tri, ki si tega ne zaslužijo.

San Leoluca iz Corleona, eden od treh svetnikov s Sicilije (poleg Santa Agate iz Catanie in Santa Lucie iz Sirakuz); Fra Ubertino, kulturno razgledan in obdarjen z lastnostmi za komuniciranje v visoki diplomaciji, borec in vztrajnež, bolj Sicilijanec kot frančiškan, ki je živel v času zadnjega kralja Sicilije Federica IV; blaženi Bernard iz Corleona s pravim imenom Filippo Latino, kapucinskega reda, rojen v začetku 17. stoletja. Imel je vztrajno voljo, bil je skromen in izreden mečevalec v času vojaških osvajanj Sicilije. Ob njem so se dogajali čudeži ozdravljenja, vojaških zmag – tudi obrambe Corleona pod vodstvom še enega velikega branitelja mesta Francesca Bentivegna. Druge tri s seznama z negativnim predznakom lahko bralci prepoznajo sami. Sam pa kot sedme dodajam prebivalce mesta, ki so preživeli težke čase.

Mesto, imenovano tudi Animosa Civitas, ne potrebuje veliko dodatnih besed. Prav zaradi tega mi je bil izziv in dolžnost, da ga predstavim. Pred desetletjem je gospod skupini prijateljev v mestu Burgio pred muzejem mumij opisoval zgodovino kraja, njegova pripadnost kraju in bližnji skupnosti pa je bila nenavadna. Solzne oči in hripajoče jokajoč glas sta kazala vdanost kraju in prednikom. Gledal sem njega in skupino, ki je zaradi vdanosti ostala brez besed. Besede o ljudeh in krajih, ki govorijo sami zase …

Pred leti mi je hčerka Alessandra ob rojstnodnevnem voščilu narisala Sicilijo in v delu, kjer je doma moja duša, napisala »ascolti il tuo cuore« (poslušaj svoje srce).
In sem ga.

– Jože Lavrič Cascio

O AVTORJU:

Jože Lavrič Cascio (1964) – pisatelj po duši in ne po poklicu, je že dolgo razpet med Blokami in Sicilijo. V svoji prvi knjigi, romanu Korenine sicilijanskega labirinta (2004), je opisal avtobiografsko zgodbo iskanja očetovih korenin na Siciliji, za katero se zdi, da za avtorja ne bo nikoli končana. V svoji drugi knjige, Bloke, središče Kranjske (2013), je avtor zapisal prve znane opise Blok, nastanek vasi, podružničnih cerkva, urbarjev, dogodkov in osebnosti, ki so zaznamovale Bloke. Med njimi je tudi Martin Krpan, za katerega je dokazal, da si ga lahko za svojega vzamejo le Bločani. V deželi mraza in bloškega smučanja je ogrel mnoga srca, ki jim zgodovina kraja nekaj pomeni. Corleone (2020) je tretja avtorjeva knjiga in je nadaljevanje prve, saj opisuje kraje, od koder izhaja njegov rod, ki se je iz notranjosti otoka postopoma selil na severozahodni del Sicilije. Kraj, ki se osvobaja in prebuja – Corleone